Lovska Družina Jesenice

Lisica (Vulpes vulpes)

Opis
Lisičino telo je vitko, na razmeroma kratkih nogah. Rep je daljši od polovice trupa z glavo. Hrbet je navadno rdečkasto rjav, trebuh pa umazano bel. V zimski dlaki so izrazitejši sivi toni. Hrbtna stran uhljev je vedno črna, konica repa pa bela. Samci so večji od samic. Odrasel lisjak tehta do 10 kg.

Življenje
Je predvsem nočna žival, zlasti jeseni in pozimi pa jo lahko vidimo tudi podnevi. Počiva v brlogu (lisičini), ki si ga sama izkoplje, ali pa zasede opuščeno jazbino. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela dolge (3-4 m) skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. V prehrani je oportunist in vsejed. Večino hrane sestavljajo glodavci (do 90%), je pa še zajce, ptiče, mrhovino, ribe, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke ter sadje. Na dan potrebuje 500 g hrane. Pari se od januarja do marca, brejost pa traja 52-53 dni. V skotu je 1-10 (navadno 4-7) golih in slepih mladičev, ki ob rojstvu tehtajo 60-150 g. Mladiči začno zapuščati brlog, ko so stari 4-5 tednov, pri petih mesecih pa so že samostojni. Življenjska doba lisic je do 12 let. V populaciji so samci številčnejši. Lisičini naravni sovražniki so volk, ris in planinski orel. Mladičem sta nevarna še kragulj in velika uharica. Lisica je glavni prenašalec stekline. S to smrtonosno virusno boleznijo lahko okuži tudi druge sesalce in človeka. S steklino je dandanes okužena praktično vsa Evropa.

Življenjski prostor
Zelo prilagodljiva vrsta: poseljuje gozdove, obdelovalne površine in suburbano okolje, najbolj pa ji ustreza mozaičen preplet gozdičev in odprtega terena. V Veliki Britaniji se vse bolj prilagaja življenju v velikih mestih. V Bristolu je, npr., povprečna gostota 1,82 lisičje družine na km2 (Harris, 1981).

Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji je splošno razširjena od morske obale do Prekmurja. V gorah živi do gozdne meje, občasno pa gre še višje, do 2500 m visoko.

Razširjenost
Lisica je razširjena v Evraziji, razen Indije in Indokine, v severni Afriki in Severni Ameriki do 30 severne širine na jugu. Okrog leta 1850 so jo naselili v Avstralijo.

Variabilnost in podvrsta
Velikost in obarvanost lisice sta zelo spremenljivi. Lisice iz toplih območji so manjše, imajo pa tudi temnejši trebuh. Sorodni rod so polarne lisice.

Status: stabilen

Lovna doba
1. 7. - 15. 3.