Lovska Družina Jesenice

Kotorna (Alectoris graeca)

Opis
Samec in samica kotorne sta precej enakega izgleda in velikosti, zato spolni dimirfizem ni izrazit. Samec ima malenkost večje telo in glavo, daljšo ostrogo in nekoliko širšo črno črto okoli oči in podbradka. Velika sta približno 33 cm do 36 cm, s telesno težo med 500 g in 700 g (izjemoma se najdejo tudi primerki s težo do 900 g). Rep je razmeroma kratek (7 - 9 cm), srednja 4 repna peresa so sive barve, ob straneh pa so peresa temno rdeče barve. Prevladujoča barva kotorne je siva. Sivi so hrbet, teme glave, zgornji del peruti in prsa. Ob straneh telesa so pokončne bele in črne proge. Noge so pri odraslih pticah koralno rdeče barve, pri mladih pa sive. Kljun je rdeče barve, prav tako je rdeča barva okrog oči. Značilna za kotorno je črna črta, ki vleče preko zgornjega dela kljuna čez oči, ob straneh vrata navzdol in obkroži bel podbradek na prsih.

Življenje
Kotorna spada med živali, ki živijo v enoženstvu (monogamiji). Preko zime živijo kotorne v kitah. Že februarja se pričnejo oblikovati parčki, praviloma iz različnih kit. Razmnoževanje pa se začne v aprilu. Maju ali v začetku junija znese samica 8 - 18 belih ali svetlo sivih jajc v preprosto gnezdo na tleh. Valjenje traja 23 do 26 dni. Vali samo samica, v tem času pa se samec nahaja v bližini in jo opozarja na morebitno nevarnost. Ko se kebčki izvalijo, samec pomaga pri vodenju in vzgoji. Če prvo gnezdo propade, naredi samica novo gnezdo, v katerem pa je manjše število jajc. V prvih dneh svojega življenja se kebčki hranijo izključno s hrano živalskega izvora, kasneje pa delež rastlinske hrane narašča. Družinska kita ostane skupaj do konca zime. Včasih se v jeseni več kit združi v večje skupine. Kotorna se giblje večinoma po tleh, vzleti zelo hitro in glkasno, leti na krajše razdalje, praviloma vedno navzdol. Ob takem strmem letu navzdol lahko dosega hitrosti celo preko 100 km/h. Kotorna se v poletnem in jesenskem času hrani tako s hrano živalskega kot tudi rastlinskega izvora, v zimskem času pa, razumljivo, samo z rastlinsko hrano. To so najrazličnejši zeleni deli rastlin, semena, plodovi… Pretežni del hrane ji predstavlja mlada zelena trava.

Življenjski prostor
Kotorna je značilna prebivalka kraških in sredogorskih pašnikov in travnikov. Ker ji predstavlja mlada trava enega glavnih virov hrane, je vezana na odprt, redko zaraščen svet. Najbolj ji ustrezajo strmi predeli, obrastli z redkim in nizkim grmovnim in drevesnim rastlinjem, ki mejijo na pašne in obdelane površine.

Razširjenost v Sloveniji
Nekdaj je bila kotorna splošno razširjena na Krasu in v pretežnem delu Alp. Danes jo najdemo v manjšem številu le še na primorski strani Julijskih Alp in na obrobju nekaterih visokokraških planot.

Razširjenost
Življenjski prostor kotorne se razprostira preko Alp, hribovitih območij srednje in južne Italije ter Sicilije na celoten Balkanski polotok (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna gora, Grčija, Albanija, Bolgarija).

Ogroženost
Kotorno uvrščamo med ogrožene živalske vrste, saj se je njena številčnost v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala. Ker je bila nekdaj planinska paša in paša drobnice na kraškem svetu zelo razvita, ji je stalna popašenost zagotavljala tudi dovolj potrebne zelene hrane. Z opuščanjem paše in zaraščanjem teh travnikov in pašnikov se je zelo skrčil in poslabšal tudi življenjski prostor zanjo. Na številčnost kotorne prav tako negativno vpliva tudi čedalje večja vznemirjenost in naraščanje števila nekaterih plenilskih vrst (lisica, kuna belica).